Dolgonogi netopir (Myotis capaccinii)

Srednje velik netopir, ki se hrani nad vodnimi telesi, kjer plen pobira s stopali neposredno z vodne gladine. Barva kožuha je siva do sivorjava na hrbtni in sivobela na trebušni strani. Vrsta se zateka skoraj izključno v jame, zaradi česar je razširjena le v južnem delu države [1,2].

Razpoznavni znaki

Ima zelo velika stopala, ki so poraščena z dolgimi dlakami. Ušesni poklopec je pri dolgonogem netopirju nekoliko ukrivljen v obliki črke S. Je edina evropska vrsta, pri kateri letalna opna prhuti prirašča na golen in ne na stopalo. Po izgledu in načinu prehranjevanja je podoben obvodnemu netopirju, vendar je dolgonogi netopir večji, ima večja stopala in bolj sivkasto obarvan kožuh [1, 2, 3].

Zatočišča

Dolgonogi netopir je izrazito vezan na jame in druga podzemna zatočišča, ki jih uporablja preko celega leta. Tudi pri nas so bila vsa do sedaj najdena zatočišča v jamah [2].

Zanimivosti

• V Škocjanskih jamah so v preteklosti opažali gručo okoli 500 živali, ki jo je vrsta tvorila skupaj z dolgokrilimi in navadnimi/ostrouhimi netopirji [2].
• Analize iztrebkov, opravljene v Španiji in v Izraelu, dokazujejo, da se vrsta, poleg žuželk, prehranjuje celo z majhnimi ribami [4, 5].
• Vrsta je na Rdeči seznam Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) uvrščena kot ranljiva; ogrožajo jo onesnaževanje, zajezovanje in izginjanje vodotokov, pa tudi jamski turizem [6].

Viri

[1] Dietz C., Kiefer A. 2014. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.

[2] Jazbec K. 2009. Dolgonogi netopir Myotis capaccinii (Bonaparte, 1837). V: Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 76–77.

[3] Gojznikar J. 2017. Dolgonogi netopir – sivi ribič Mediterana. Glej, netopir! 14(1): 5-10.

[4] Aihartza J., Goiti U., Almenar D. & Garin I. 2003. Evidences of piscivory by Myotis capaccinii (Bonaparte, 1837) in Southern Iberian Peninsula. Acta Chiropterologica, Warsaw. Vol. 6 No. 2, str. 193-198.

[5] Levin E., Barnea A., Yovel Y. & Yom-Tov Y. 2006. Have introduced fish initiated pyscivory among the long-fingered bat?. Mammalian Biology – Zeitschrift fuer Saeugetierkunde. Vol. 71 No. 3, str. 139–143.

[6] Paunović, M. 2016. Myotis capaccinii. The IUCN Red List of Threatened Species 2016: e.T14126A22054131. http://dx.doi.org/10.2305/IUCN.UK.2016-2.RLTS.T14126A22054131.en. Ogledano 13. 3. 2018.

Besedilo: Nika Krivec, strokovni pregled: dr. Klemen Koselj

Vse pravice pridržane. Uporaba fotografij dovoljena le ob soglasju avtorja.