Širokouhi netopir (Barbastella barbastellus)

Običajno skoraj črno obarvan srednje velik netopir s prepoznavnimi stikajočimi se širokimi uhlji. Je tipičen prebivalec gozdov, predvsem dobro ohranjenih, kjer najde zatočišča, kotišča in lovna območja. Plen pogosto lovi nizko nad krošnjami dreves, pa tudi pod krošnjami in ob robu vegetacije. Prehranjuje se skoraj izključno z nočnimi metulji, v manjši meri z dvokrilci, manjšimi hrošči in drugimi letečimi žuželkami.

Razpoznavni znaki

Je en izmed dveh naših netopirjev, katerega kožuh je na hrbtu črno rjav do črn, z rjavkastimi ali belkastimi konicami. Na trebušni strani temna obarvanost kožuha prehaja v temno sivo. Ima kratke črne uhlje s širokim dnom, ki se na sredini čela stikajo. Na sredini zunanjega roba uhlja izrašča majhna kožna zastavica. Koža obraza je prav tako temna, temno rjava do črna, gobček je kratek.

Zatočišča

Vrsta ima poletna zatočišča in kotišča največkrat v špranjah za odstopljeno skorjo dreves in v drevesnih duplih. Nemalokrat so jih našli za polkni, v razpokah sten ali ploščatih netopirnicah. Prezimujejo lahko v razpokah na vhodnih delih jam ali v kleteh. V Sloveniji je bila najdena le ena porodniška skupina širokouhega netopirja v koči v Kočevskem Rogu, medtem ko jih v razpokah na vhodih v jame med prezimovanjem popisujemo vsako leto.

Zanimivosti

• Medtem ko v Sloveniji beležimo le po nekaj osebkov na vsakem od številnih prezimovališč, s Slovaške in Poljske poročajo o prezimujočih skupinah širokouhih netopirjev s tudi 8000 osebki (Uhrin 1995).
• Širokouhi netopir za orientacijo oddaja dva tipa eholokacijskih klicev, enega domnevno skozi nosnice in navzgor, drugega skozi usta in navzdol (Seibert in sod. 2015).
• V prehrani širokouhega netopirja prevladujejo nočni metulji. Ugotavljajo, da se lahko približa plenu – veščam, ne da bi ga te pravočasno opazile, saj so njegovi klici zelo nizke jakosti (Goerlitz in sod. 2010, Lewanzik in Goerlitz 2017).
• Širokouhi netopir je med prezimovanjem ena bolj na mraz odpornih vrst. Pozimi ga pogosto najdemo na jamskih vhodih, kjer so temperature lahko celo pod lediščem (Dietz in sod. 2009).
• Tako samice kot samci lahko svoja poletna zatočišča menjajo skoraj dnevno, s čimer raziskujejo tudi možna alternativna drevesna zatočišča v bližini (Russo in sod. 2005).
• Zaradi kratkega na videz stlačenega gobčka je bilo staro slovensko ime vrste mulasti netopir.

Viri

Dietz C., Kiefer A. 2014. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.

Goerlitz, H. R., Ter Hofstede, H. M., Zeale, M. R. K., Jones, G., & Holderied, M. W. (2010). An aerial- hawking bat uses stealth echo-location to counter moth hearing. Current Biology, 20, 1568–1572.

Lewanzik D., Goerlitz H. R. 2017. Continued source level reduction during attack in the low‐amplitude bat Barbastella barbastellus prevents moth evasive flight. Functional Ecology, 32(5), 1251–1261.

Petrinjak A. 2007. Širokouhi netopir (Barbastella basrbastellus). Glej, netopir! 4(1): 2–4.

Petrinjak A. 2009. Širokouhi netopir Barbastella barbastellus (Schreber, 1774). V: Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 108–109.

Russo D., Cistrone L., Jones G. 2005. Spatial and temporal patterns of roost use by tree‐dwelling barbastelle bats Barbastella barbastellus. Ecography, 28, 769–776.

Seibert A. M., Koblitz J. C., Denzinger A., Schnitzler H. U. 2015. Bidirectional echolocation in the bat Barbastella barbastellus: Different signals of low source level are emitted upward through the nose and downward through the mouth. PLoS ONE, 10, 1–17.

Uhrin M., 1995. The finding of a mass winter colony of Barbastella barbastellus and Pipistrellus pipistrellus (Chiroptera, Vespertilionidae) in Slovakia. Myotis, 32/33, 131–133.

Besedilo: Jasmina Kotnik in Simon Zidar, strokovni pregled: dr. Klemen Koselj

Vse pravice pridržane. Uporaba fotografij dovoljena le ob soglasju avtorja.