Navadni netopir (Myotis myotis)
Navadni netopir je ena največjih vrst netopirjev v Evropi. Ima velike uhlje, obarvanost kožuha na hrbtu, ki je lahko v različnih variacijah rjave, pa je v močnem kontrastu s smetanovo barvo trebuha. Plen navadni netopir pobira s tal. Prehranjuje se v gozdovih z redko podrastjo, na njivah, sveže pokošenih travnikih, pašnikih in v sadovnjakih. Najpogosteje ga poznamo po velikih kolonijah na cerkvenih in drugih podstrešjih [1,2].
Razpoznavni znaki
Zelo je podoben ostrouhemu netopirju, od katerega ga na videz ne moremo razlikovati. Za to je med drugim potrebno opraviti meritve zobovja in uhljev. Navadni netopir ima daljši gobec ter širše in daljše uhlje. Na konici ušesnega poklopca (tragusa), ki je kot pri vseh predstavnikih rodu Myotis špičast, imajo navadni netopirji pogosto temno piko, ki pa je ostrouhi netopirji nikoli nimajo [1].
Zatočišča
Porodniške skupine izbirajo prostorna in topla podstrešja. V Sredozemlju vrsta poleti koti tudi v jamah, ki so tu dovolj visokih temperatur. Severna meja jamskih kotišč poteka ravno na območju Slovenije, tako da pri nas najdemo poleg podstrešnih tudi jamska [2]. Samci poleti niso družabni. Posameznike najdemo na podstrešjih, v zvonikih ali v špranjah mostov, v drevesnih duplih, netopirnicah, jamah in rudnikih. Prezimovališča so jame, rudniki, kleti in bunkerji [1,2].
Zanimivosti
-
Samice tvorijo številčne tisočglave porodniške skupine, ki lahko štejejo celo do 5000 živali [6].
-
Čas kotenja mladičev je odvisen od temperature in geografske lege. Za naše navadne netopirke naj bi veljal rek: »Ko češnje zorijo, navadne netopirke kotijo« [3].
-
Za eholokacijo je zaznava členonožcev na tleh zelo težka naloga. Zato se navadni netopir pri iskanju plena zanaša na zvoke, ki jih ta proizvaja med premikanjem. V prehrani navadnih netopirjev zato prevladujejo veliki krešiči, ki so zelo glasni [4, 5, 6].
Viri
[1] Dietz C., Kiefer A. 2014. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.
[2] Zagmajster M. 2009. Navadni netopir Myotis myotis (Borkhausen, 1797). V. Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 58–61.
[3] Presetnik P. 2007. Aktivnosti projekta varstvo dvoživk in netopirjev v regiji Alpe-Jadran med januarjem in septembrom 2007 – INTERREG III A Slovenija-Avstrija . Glej, netopir! 4(1): 6–10.
[4] Güttinger R., Zahn A., Krapp F., Schober W. 2001. Myotis myotis, Grosses Mausohr, Grossmausohr. In: Krapp F. (Ed.): Handbuch der Säugetiere Europas 4-I: 123–207. Aula Verlag.
[5] Arlettaz R., Jones G., Racey P. A. 2001. Effect of acoustic clutter on prey detection by bats. Nature 414(6865): 742–5.
[6 ]Siemers B. M., Güttinger R. 2006. Prey conspicuousness can explain apparent prey selectivity. Current Biology 16(5): 157–9.