Rjavi uhati netopir (Plecotus auritus)

Veliki uhlji so najbolj prepoznavna lastnost tega srednje velikega netopirja. Hrbet je rjav, trebušna stran nekoliko svetlejša, barvni prehod pa ni izrazit. Je prebivalec gozdov, plen pa lahko lovi tudi v sadovnjakih, nad vrtovi ali v bližini dreves. Uspešno pleni tako leteče žuželke (vešče, dvokrilce, kobilice, hrošče), kot tudi neleteče nevretenčarje (pajke, strigalice, gosenice), ki jih pobira s tal ali z vejevja.

Razpoznavni znaki

Za rod uhatih netopirjev (Plecotus) so značilni veliki uhlji, ki so običajno daljši od 3 cm in so na bazi med seboj povezani s kožno gubo. Po tem jih razlikujemo od na videz podobnega velikouhega netopirja.

Rjavi uhati netopir je ena od treh vrst uhatih netopirjev v Sloveniji. Med seboj jih razlikujemo po velikosti podlahti, velikosti in poraščenosti stopal, velikosti palca in kremplja na sprednjih okončinah, obliki penisa in obraznih bradavicah. Za razliko od ostalih vrst je za rjavega uhatega netopirja značilna svetlo rjava obarvanost kožuha in ozko neporaščeno polje na spodnji ustnici, ki je »bananaste« oblike.

Zatočišča

Kot tipična gozdna vrsta ima tudi svoja zatočišča v drevesnih duplih in razpokah, kjer se lahko zadržuje preko celega leta. Porodniška skupina na 1 do 5 dni zamenja zatočišče ali se prestavi v drugo drevesno duplo istega drevesa. V kolikor si samice za kotišče izberejo cerkveno podstrešje, se tam zadržujejo preko celega poletja. Poleg v duplih, lahko prezimujejo v jamah in drugih podzemnih prostorih.

Zanimivosti

• Je počasen letalec, ki večino prehranjevanja opravi znotraj polmera 500 m od zatočišča. (Envistle in sod. 1996, Fuhrmann & Seitz 1992). Sezonske selitvene razdalje so po dosedanjih raziskavah le redko presegale 30 km (Dietz s sod. 2009).
• Prezimujoče uhate netopirje prepoznamo predvsem po tem, da imajo svoje uhlje v mirovanju spodvite pod prhuti (Dietz s sod. 2009). Ven štrlijo le ušesni poklopci, ki se na prvi pogled zdijo kot uhlji.
• Rjavi uhati netopirji plen najdejo po zvokih, ki jih ta proizvaja med premikanjem, ali celo z vidom, če je dovolj svetlo. Pri tem jim koristijo veliki uhlji in oči.

Viri

Dietz C., Kiefer A. 2014. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.

Dietz C., von Helversen O. 2004. Illustrated identification key to the bats of Europe. Electronic publication, Version 1.0. http://biocenosi.dipbsf.uninsubria.it/didattica/bat_key1.pdf (29. marec 2014)

Envistle A. C., Racey P. A., Speakman J. R. 1996. Habitat exploitation by a gleaning bat, Plecotus auritus. Phil. Trans. R. Soc. Lond. B 351: 921–931

Fuhrmann M., Seitz A. 1992. Nocturnal activity of the brown long-eared bat (Plecotus auritus): data from radio-tracking in the Lenneberg forest near Mainz (Germany). In: Pride I. G. & Swift S. M. (Eds): WildlifeTelemetry: Remote Monitoring and Tracking of Animals: 538–548.

Gojznikar J., Presetnik P. 2015. Določevalni ključ, Uhati netopirji v Sloveniji. Trdoživ: bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave, ISSN 2232-5999. 4(2): 30–33.

Zagmajster M. 2009. Rjavi uhati netopir (Plecotus auritus). V. Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 102–103.

Besedilo: Jasmina Kotnik in Simon Zidar, strokovni pregled: dr. Klemen Koselj

Vse pravice pridržane. Uporaba fotografij dovoljena le ob soglasju avtorja.