Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)

Majhen netopir s širokimi zašiljenimi uhlji, ki v mirovanju značilno visi s stropa. Če imate na podstrešju stavbe netopirje, gre najverjetneje za tovrstne goste. Je počasen, vendar spreten letalec, ki se prehranjuje pretežno v gozdovih, na poti do prehranjevališč pa večinoma leti le par metrov nad tlemi. Njegove letalne poti pogosto potekajo ob premih elementih v krajini, npr. mejicah in gozdnih robovih [1,2].

Razpoznavni znaki

Vse podkovnjake prepoznamo po tem, da visijo s stropa, tako da se ga dotikajo le z nožnimi kremplji. Med torporjem (mirovanjem) so mali podkovnjaki popolnoma oviti v svoje prhuti. Mali podkovnjak je najmanjša vrsta podkovnjakov v Evropi z razponom prhuti le okoli 20 cm. Med visenjem v dolžino merijo približno toliko kot nos odraslega človeka [1,2].

Zatočišča

Je prebivalec podstrešij, cerkvenih zvonikov, gradov in opuščenih stavb. Porodniške skupine samic izbirajo topla in prostorna podstrešja, pogosto cerkvena. V Sloveniji poznamo le en primer kotišča te vrste v jami [2,3], v južnejših krajih Evrope pa so ta pogosta [1]. Jeseni se preseli v jame, opuščene rudnike ali kleti, kjer nato prespi zimo [1,2]. Ker podkovnjaki v zatočišča vstopajo med letenjem, morajo biti vhodne odprtine za male podkovnjake velike vsaj 30 cm, da jih lahko brez težav preletijo [1].

Zanimivosti

• V Sloveniji je bil najden tretji najstarejši poznan mali podkovnjak na svetu, ki je bil star vsaj 22 let [4]. Povprečna starost živali v porodniških skupinah je sicer 4 do 5 let [5].
• Vrsta pri eholokaciji uporablja najvišjo konstantno frekvenco izmed evropskih vrst podkovnjakov – okoli 110 kHz (108 do 114 kHz) [1].
• Največje število malih podkovnjakov v Sloveniji prezimuje v jami Marijino brezno pri Škofji Loki, skoraj 1000 netopirjev [2].

Viri

[1] Dietz C., Kiefer A. 2014. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.

[2] Petrinjak A. 2009. Mali podkovnjak Rhinolophus hipposideros (Bechstein, 1800). V: Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 44–47.

[3] Presetnik P. in Kumar B. 2015. First record of a cave maternity roost of Rhinolophus hipposideros (Bechstein, 1800) in Slovenia. Nat. Slo. 14(1): 31–34.

[4] Presetnik P. in Trilar T. 2013. Twenty-two year-old Rhinolophus hipposideros (Bechstein, 1800): the longest known lifespan of a bat in Slovenia. Nat. Slo. 15(1): 45–46.

[5] Issel W. 1951. Ökologische Untersuchungen an der Kleinen Hufeisennase (Rhinolophus hipposideros) in mittleren Rheinland und unterem Altmühltal. Zoologische Jahrbücher (Systematik, Ökoligie und Geographie) 79: 71–86.

Besedilo: Simon Zidar in Nika Krivec, strokovni pregled: dr. Klemen Koselj

Vse pravice pridržane. Uporaba fotografij dovoljena le ob soglasju avtorja.