Netopir leta

Netopir leta 2024 in 2025

Navadni netopir (Myotis myotis)

Partnerji BatLife Europe so za »Netopirja leta 2024-2025« izbrali navadnega netopirja.

Več o navadnem netopirju si lahko preberete tukaj.

Netopir leta 2022 in 2023

Rjavi uhati netopir (Plecotus auritus)

Partnerji BatLife Europe so za »Netopirja leta 2022 – 2023« izbrali rjavega uhatega netopirja. Organizacije iz preko 35 evropskih držav se bodo tako v letih 2022 in 2023 osredotočale na promocijo varstvenih rešitev ter na dvig javne ozaveščenosti o tej ogroženi vrsti netopirja.

Več o rjavem uhatem netopirju si lahko preberete tukaj in v društvenem glasilu Glej, netopir! 20(1), 2023.

Netopir leta 2020 in 2021

Širokouhi netopir (Barbastella barbastellus)

 

Partnerji BatLife Europe so za »Netopirja leta 2020-2021« izbrali širokouhega netopirja. Organizacije iz preko 35 evropskih držav se bodo tako v letih 2020 in 2021 osredotočale na promocijo varstvenih rešitev ter na dvig javne ozaveščenosti o tej ogroženi vrsti netopirja.

V večini evropskih držav širokouhega netopirja že obravnavajo kot redkega in ogroženega. K temu nedvomno prispevajo precejšnje izgube listopadnih gozdov in intenzivno gozdarstvo, ki pogosto vključuje odstranjevanje propadlih oziroma umirajočih dreves v gozdnem sestoju. Svoje prispeva tudi uporaba umetnih gnojil in pesticidov, ki zmanjšuje diverziteto žuželk ter lahko vodi v posredno zastrupljanje netopirjev. Spiranje pesticidov v vodne ekosisteme lahko tako, na primer, močno vpliva na združbe vodnih žuželk. Zaradi teh vplivov je širokouhi netopir strogo zaščiten na nivoju Evropske unije in v večini evropskih držav.

»Vrsta je v Evropi redka in jo lahko, kot tipičnega netopirja starih in vrstno bogatih gozdov, obravnavamo kot dobrega pokazatelja zdravja gozdnega ekosistema« pravi dr. Jasja Dekker, predsednik organizacije BatLife Europe. »Ker se širom Evrope sooča s podobnimi grožnjami, je za varstvo potrebno dobro sodelovanje in komunikacija na nivoju celine. Z izbiro širokouhega netopirja za »Netopirja leta 2020-2021« si BatLife Europe in sodelujoči partnerji prizadevamo izpostaviti ne samo varstveno problematiko, ampak tudi primere najboljših ohranitvenih ukrepov, namenjenih varstvu te vrste netopirja širom Evrope.«

V Sloveniji je širokouhi netopir zaradi velike pokritosti ozemlja z gozdovi splošno razširjen. Tako ga lahko najdemo na območju celotne države, njegovo populacijo pa strokovnjaki trenutno ocenjujejo za stabilno. Kljub temu ne smemo zanemariti učinka, ki ga lahko ima neustrezno upravljanje z gozdovi na obstoj te vrste in morebitnega vpliva nanjo zaradi povečanih pritiskov v naravni prostor. Širokouhi netopir je na Rdečem seznamu ogroženih sesalcev Slovenije zaveden kot ranljiva vrsta.

Bat Life Europe spodbuja mednarodno komunikacijo in deljenje znanja z željo po vzpostavitvi uspešnega sobivanja med netopirji in človekom.

Opombe urednikom medijev:

  • BatLife Europe je mednarodna nevladna organizacija, grajena na osnovi partnerstva med nacionalnimi organizacijami, posvečenimi varstvu netopirjev. Organizacija je zavezana k spodbujanju varstva in ohranjanja vseh vrst netopirjev in njihovih habitatov širom Evrope.

  • Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) je nevladna organizacija, ki se v Sloveniji ukvarja z raziskavami, varstvom in izobraževanjem javnosti v povezavi z netopirji. Kot slovenski partner BatLife Europe in edino slovensko društvo posvečeno povsem netopirjem združuje tako strokovnjake kot ljubitelje narave, ki so zavezani varovanju teh ogroženih sesalcev.

Kontakt: Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, Večna pot 111, 1000 Ljubljana,

netopirji@sdpvn-drustvo.si

Več o širokouhem netopirju si lahko preberete tukaj.

 

 

 

Netopir leta 2018 in 2019

Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros)

 

BatLife Europe je za “Netopirja leta 2018 in 2019” izbrala malega podkovnjaka. Društva in organizacije se bodo tako v več kot 30 evropskih državah zavzemale za dvig ozaveščenosti o tej zanimivi vrsti in za promocijo rešitev, povezanih z njenim ohranjanjem.

Številne populacije malega podkovnjaka širom Evrope so bile v preteklih desetletjih na hudem udaru. Močan upad je bil med drugim posledica izgube zatolišč, izgube prehranjevalnih habitatov in preganjanja. Sodobnejše študije (kot je na primer Evropski netopirski indeks prezimovanja) pa na srečo nakazujejo, da se je upad njegove številčnosti dandanes upočasnil. Ponekod se je število malih podkovnjakov celo pričelo povečevati. Takšen preobrat gre v veliki meri pripisati ohranitvenim ukrepom, ki so jih zadnjih 30 let izvajale desetine netopirskih naravovarstvenikov širom celine. Temu pozitivnemu trendu navkljub pa so še vedno potrebne mnoge aktivnosti za stabilizacijo populacije te vrste, saj je žal še vedno odsotna na mnogih območjih nekdanje razširjenosti.

Mali podkovnjak je majhen netopir, ki tehta le med štirimi in sedmimi grami. Za vzgojo mladičev si samice izbirajo, med drugim, cerkve in jame, na lovu pa bomo malega podkovnjaka srečali v gozdovih ter sadovnjakih. Njegov plen predstavljajo vešče, košeninarji, trzače in druge žuželke. To vrsto netopirja lahko najdemo prezimovati v jamah, tunelih, rudnikih in kleteh.

Dr. Jasja Dekker, predsednik BatLife Europe: “BatLife Europe in njene partnerice so malega podkovnjaka za vrsto leta 2018 izbrale zato, ker ta drobna vrsta netopirja potrebuje našo pomoč, da si uspešno opomore od nedavnega upada populacije in da znova poseli vsa potencialna območja. Mali podkovnjak je zelo odvisen od človeške aktivnosti, ker uporablja stavbe in druge človeške strukture za svoja porodniška zatočišča.”

“Zaradi sinantropnega vedenja malega podkovnjaka je nujno vključiti vse soudeležene v ohranitvenih ukrepih” se strinja tudi Jasmina Kotnik, predsednica Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. “Vsaka sprememba v našem okolju, bodisi v arhitekturi ali gozdarstvu, lahko kritično vpliva na to vrsto.”

V Sloveniji je mali podkovnjak zaenkrat še vedno smatran za precej pogostega, k čemur pa nedvomno prispeva to, da se najraje zadržuje v zatočiščih, ki so lahko pregledljiva. Najti ga je moč po celotni državi, redkejši je le v Prekmurju. Pri nas malega podkovnjaka najbolj ogrožajo neustrezno načrtovane prenove stavb, v katerih najdemo zatočišča, problematično pa je tudi zapiranje preletnih odprtin, jamski turizem in svetlobno onesnaževanje. Na temo slednjega je pred leti v Sloveniji potekal projekt Life+ Življenje ponoči, ki se je med drugim osredotočal na preučevanje in zmanjšanje vpliva zunanje razsvetljave cerkva na izletavanje podkovnjakov iz teh zatočišč.

Organizacija BatLife Europe podpira mednarodno komunikacijo in izmenjavo znanja z namenom, da omogoči uspešno sobivanje netopirjev s človekom.

V opombo urednikom:

  • BatLife Europe je mednarodna nevladna organizacija grajena na partnerstvu nacionalnih netopirskih varstvenih združenj, ki so zaprisežena ohranjanju vseh netopirskih vrst in njihovih habitatov širom Evrope.

  • Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev je nevladna hiropterološka organizacija, ki deluje na območju Slovenije. Namen delovanja društva je varstvo in raziskovanje biologije netopirjev in njihovih habitatov preko strokovnih in izobraževalnih aktivnosti.

Prevod: Jan Gojznikar

Literatura:

Dietz C. & Kiefer A. 2016. Bats of Britain and Europe. Bloomsbury Natural History: 210-213

Skaberne Bolta B., Zagmajster M. & Verovnik R. Življenje ponoči – Layman’s report. Life Slovenija. 16 str.

Koselj K. 2000. Mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros). Proteus. 62(8): 375-377.

Petrinjak A. 2009. Mali podkovnjak – Rhinolophus hipposideros (Bechstein, 1800). V: Presetnik P., Koselj K. & Zagmajster M. 2009. Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije – Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju: 44-47.

Netopir leta 2016 in 2017

Navadni mračnik (Nyctalus noctula)

BatLife Europe je za “Netopirja leta 2016 in 2017” izbral navadnega mračnika. V preko 30 državah Evrope bodo tako letos potekale dejavnosti za ozaveščanje in promocijo varstvene problematike, povezane s to izjemno vrsto. 

Navadni mračnik je razširjen po večjem delu Evrope. Razmnožuje se predvsem v severno-vzhodnih, prezimuje pa v južnejših predelih stare celine. Sicer značilno gozdna vrsta netopirja si pogosto izbira tudi druge habitate, med katerimi so tudi mesta, če le premorejo dovolj starejših dreves ali stavb z duplastimi razpokami. Naravno ga je moč najti v duplih in različnih pokah, na jugu Evrope pa tudi v skalnih razpokah predvsem na vhodih jam. Dandanes si za zatočišča pogosto rad izbira tudi stavbe, včasih prav v samih središčih mest.

Je dober letalec, ki lahko leti preko 50 kilometrov na uro in do višine 1000 metrov. Pogosto leta tako nad drevesnimi krošnjami kot nad odprtimi površinami in vodami, kjer lovi večje žuželke, kot so na primer hrošči. Jeseni in spomladi ga je moč opaziti na lovu in pri selitvi celo podnevi.

Dr. Jasja Dekker, predsenik BatLife Europe je ob razglasitvi dejal: “Partnerji BatLife Europe so navadnega mračnika za vrsto leta 2016 izbrali zato, ker je izjemen selilec na dolge razdalje. Kot tak je zato odličen primer, kako je za zaščito občutljivih vrst potrebna razgledanost preko meja in dobro mednarodno sodelovanje. Točno to je tudi cilj BatLife Europe – pomoč vrstam netopirjev preko sodelujočih nevladnih organizacij, ki se učijo druga od druge. Za to vrsto pa je seveda pomembno tudi omiljevanje negativnega učinka vetrnih turbin in vpogled v čimboljše gospodarjenje s produkcijskimi gozdovi.”

»Zaradi selitev navadnega mračnika težko uporabimo običajne varstvene ukrepe, ki so namenjeni varstvu definiranih subpopulacij,« meni tudi Simon Zidar, predsednik Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, »Vrsta zato potrebuje natančno spremljanje stanja in izmenjavo informacij med organizacijami po vsem območju razširjenosti. Pri njenem varstvu potrebujemo čezmejno sodelovanje. BatLife Europe tako spodbuja mednarodno komunikacijo in širjenje znanja o netopirjih.«

V opombo urednikom:

  • BatLife Europe je mednarodna nevladna organizacija grajena na partnerstvu nacionalnih netopirskih varstvenih združenj, ki so zaprisežena ohranjanju vseh netopirskih vrst in njihovih habitatov širom Evrope.

Viri

Hočevar, M., 2009. Navadni mračnik Nyctalus noctula (Schreber, 1774). Glej, netopir! Ljubljana 6(1): 3–5.

Presetnik, P., 2016. Navadni mračnik – ali je res navaden? Trdoživ, Ljubljana 5(1): 4–5.

Presetnik, P., 2016. Navadni mračnik: Spremljajte njegovo selitev. Svet ptic, Ljubljana 22(2): 20–21.

Presetnik, P., 2016. BoY 2016 – navadni mračnik (Nyctalus noctula) – netopir leta 2016. Glej, netopir! Ljubljana 13(1): 5−8.

Kontaktna oseba: Primož Presetnik (primoz.presetnik@amis.net oz. 041 732 392)

Netopir leta 2015

Nathusijev netopir (Pipistrellus nathusii)

Batlife Europe je v okvirju prve vseevropske akcije kot “Netopirja leta” izbral Nathusijevega netopirja. V več kot 30 državah Evrope se bodo v letu 2015 tako člani lokalnih društev posvetili promociji te izjemne vrste netopirjev.

Nathusijev netopir živi širom po Evropi, medtem ko ima kotišča predvsem v severo-vzhodnih delih, prezimuje predvsem v jugozahodnih delih Evrope. V Sloveniji so tako verjetno le prezimovališča, saj je bil Nathusijev netopir v mesecih od maja do julija opažen manj kot 10 krat, medtem ko se avgusta število opažanj te vrste dvigne in je še posebno veliko septembra, ko lahko pogosto slišimo njegove značilna socialne klice. Večje število opažanj je še v mesecih od oktobra do aprila, ko ljudje pri nas pogosto najdejo onemogle netopirje. Nekajkrat pa so bili Nathusijevi netopirji opaženi v skladovnicah drv, kar kaže na njihova naravna zatočišča v duplih.

Nathusijev netopir se je s selitvami na dolge razdalje prilagodil na spremembe letnih časov. Tako se izogiba mrzlim klimatskim razmeram in pomanjkanju hrane. Z obročkanjem netopirjev so odkrili, da se seli na zelo dolge razdalje, celo do 2.000 kilometrov. Edina zabeležena selitev v Sloveniji povezuje Škofjo Loko z 840 kilometrov oddaljenim krajem na severu Nemčije, blizu obal Baltskega morja. Očitno populacije iz centralne Evrope, severa Skandinavije, Baltika in Rusije zapustijo svoja kotišča in odletijo v zahodno oz. jugo-zahodni smeri na prezimovališča, na Nizozemsko, v Francijo, Švico, na Apeninski in Balkanski polotok.

Minimalna hitrost selitve je bila ocenjena na 50–60 km/dan. Velike energetske zahteve neprestanega leta med selitvijo 6–10 gramski Nathusijevi netopirji zadovoljujejo s t.i. “kombinirano prehrambeno strategijo”. To pomeni, da hkrati uporabljajo predhodno nabrano maščobno tkivo, vendar se prehranjujejo tudi med samimi selitvami. Ultrazvočni popisi so pokazali da se Nathusijevi netopirji selijo celo na zelo visokih nadmorskih višinah, v Alpah so jih slišali do 3.100 metrov nad morjem.

Dr. Jasja Dekker, predsednik Batlife Europe: “Batlife Europe je izbral Nathusijevega netopirja  za “vrsto netopirja leta 2015”, ker ta občudovanja vredna vrsta ni le selilec na dolge razdalje, ampak je vse bolj ogrožen zaradi vetrnih elektrarn na njegovih selitvenih poteh. Še posebno ta vrsta netopirjev je dobesedno pod udarom vetrnih elektrarn, kjer utrpi najvišji delež žrtev, med katerimi so mlajše živali zaradi pomanjkanja izkušenj še posebno ogrožene.”

“Zaradi selitev na dolge razdalje so upravljalski ukrepi težko izvedljivi, ker morajo pri tem sodelovati cela vrsta držav” dodajamo člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev. Zaključili so z “Nathusijev netopir, kot selilska vrsta torej potrebuje podrobnejše spremljanje stanja preko vsega območja, ki ga poseljuje in preko mejni pristop k njenemu varstvu. Zato je vloga Batlife Europe pri spodbujanju mednarodnega sodelovanja in izmenjavi informacij tudi na tem področju nenadomestljiva.”

Več si lahko o Nathusijevem netopirju preberete tukaj.

Datoteka za novinarje je na voljo tukaj.