Varstvo

»Divjina je naredila človeka, toda človek ne more narediti divjine.
Lahko ji samo prizanese.«
David Brower

 

V Sloveniji je bilo do leta 2020 zabeleženih 31 vrst netopirjev, vendar smo jih v zadnjih desetletjih zaznali le 30 (Presetnik in sod., 2009; Presetnik, 2012, Presetnik in Knapič 2015; Presetnik in Šalamun, 2019). To je relativno veliko število vrst za malo površino naše države v primerjavi s številom vrst netopirjev v drugih večjih evropskih državah. Dobro je, da raznovrstnost in številčnost netopirjev v Sloveniji ljudje varujemo in ohranjamo, saj je biološka pestrost vrednota že sama po sebi, netopirji pa imajo tudi pomembno vlogo pri vzdrževanju dinamičnega ravnovesja v naravi (npr. delno lahko uravnavajo število žuželk).

Varstvo netopirjev je dejavnost, katere poglavitni cilj je ohranjati vse vrste netopirjev. Varstvo netopirjev pomeni tudi ohranjanje njihovih življenjskih prostorov, tako njihovih zatočišč (prezimovališč, kotišč, parišč) kot njihovih prehranjevalnih habitatov (življenjskih prostorov).

Varstvo netopirjev se izvaja na več ravneh:

  1. Pravni red in zakonske podlage s področja varstva narave, okolja in živali podaja pravila nujnega ravnanja, definira nedopustna dejanja in določa kazenske posledice kršenja teh predpisov.
  2. Aktivnosti za ohranjanje in varstvo netopirjev v praksi zakonske določbe oživljajo v praksi.
  3. Informativne in izobraževalne dejavnosti najširšo javnost seznanjajo z določbami varstvenih predpisov in strokovnimi (biološkimi) vzroki zanje.
Ogroženost in varstvo netopirjev

Najprej: znebite se strahu pred netopirji, odvrzite stare vraže! Netopirji se ne zapletajo v lase in ne delajo gnezd v laseh! Netopirji imajo namreč zelo dober način zaznavanja okolice – eholokacija. Z oddajanjem visokofrekvenčnih tonov in s poslušanjem njihovega odboja od ovir zaznajo niti, ki so tanjše od vašega lasu!

Običajno so predsodki tisti, zaradi katerih ljudje netopirje še vedno ubijajo ali zastrupljajo. Sprejmite netopirje za svoje sosede, pojedli bodo mnogo žuželk, ki sicer ponoči brenčijo okoli vaše glave ali objedajo vašo zelenjavo na vrtu.

Tudi zakonsko je netopirje prepovedano ubijati in vznemirjati.

Netopirji so ena bolj najbolj ogroženih živalskih skupin tako v Sloveniji (Ur.l. RS, št. 82/02), kot tudi v Evropi in v svetu (Hutson in sod. 2001). Pogosto jih ogroža človeška nevednost. Če poznamo življenjske navade netopirjev, jih lahko tudi ustrezno varujemo.

Netopirje najpogosteje ogroža človek s svojim poseganjem v prostor, npr.

  1. uničevanje netopirskih zatočišč z obnovami stavb, preprečevanje dostopa v stavbe z zamreženjem odprtin,
  2. nepravilna postavitev rešetk na jamskih vhodih, vznemirjanje na zatočiščih (npr. jamski turizem),
  3. osvetljevanje preletalnih odprtin na zatočiščih in splošno svetlobno onesnaževanje,
  4. uničevanje, drobljenje gozdov ali sprememba v gospodarjenju z gozdovi (odstranjevanje starih dreves z dupli, uničevanje prehranjevalnega prostora),
  5. uničevanje ključnih linearnih elementov v krajini (mejice, žive meje, osamljena drevesa…),
  6. pretirana uporaba pesticidov na kmetijskih površinah,
  7. uporaba za sesalce strupenih sredstev za ohranjanje lesa v netopirskih zatočiščih.

Včasih se zgodi, da ljudje zaradi strahu, predsodkov in umazanije zaradi netopirskega gvana (iztrebkov) ali pa na žalost še vedno iz čiste zlobe

  1. namerno ubijajo ali zastrupljajo netopirje v bližini svojih bivališč.

Netopirji pa so lahko tudi

  1. žrtve prometa (npr. Denac 2003),
  2. žrtve vetrnih elektrarn (Rodrigues s sod. 2008).

Zaradi zgoraj obravnavanih človekovih negativnih vplivov na netopirje in njihove življenjske prostore je varstvo teh predvsem žužkojedih živali velikega pomen.

Obnavljanje cerkve
Objekte, kjer imajo netopirji svoja zatočišča, obnavljamo, ko netopirjev ni v objektu. Na toplih podstrehah se netopirji običajno zadržujejo le v toplem delu leta. Takrat kotijo in vzrejajo mladiče, zato je še posebej pomembno, da jih ne motimo.

Zamreženo okno
Preletne odprtine skozi katere netopirji izletavajo iz zatočišča in se vanj vračajo ne smemo zapirati. Obnove morajo biti izpeljane tako, da imajo netopirji še vedno prost prelet.

Pravilno nameščene rešetke na vhodih jam
Vhodi v jame se običajno zapirajo zaradi varnosti ljudi in zaradi ohranjanja jamskega okolja. Pri tem moramo biti pozorni, da so rešetke na vhodi nameščene tako, da imajo netopirji prost prelet iz jame ven in obratno. Najbolje je, če so reže vodoravne, dolge vsaj 40 cm in visoke vsaj 15 cm.

Veliko ljudi v jami, prireditev
Netopirjev v njihovih zatočiščih ne smemo vznemirjati. Jamski turizem in druge aktivnosti v jamah naj se izvajajo v obdobju, ko netopirji ne prezimujejo oz. izogibati se je potrebno delom, kjer najdemo netopirje.

 

Svetlobna osvetlitev
Za podrobnosti o vplivu svetlobnega onesnaževanja klikni tukaj.
Ortofoto posnetek mozaične pokrajine in/ali pa dupla 
Ohranjati je potrebno mozaično pokrajino: preplet obdelanih površin, gozdov, mejic, visokodebelnih sadovnjakov. V gozdovih, sadovnjakih in parkih je potrebno puščati drevesa z odprtinami. Nekatere vrste si v njih poiščejo zatočišče.
Povožen netopir
Netopir pod vetrnicami
Pravni red in zakonske podlage s področja varstva netopirjev

Vsi netopirji so v Sloveniji zakonsko zavarovane živali, zato je za delo z njimi potrebno imeti posebno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, ki ga glede na mnenje Zavoda RS za varstvo narave izda Agencija RS za okolje.
Bistvene stvari določene v pravnih predpisih določajo, da netopirjev ne smemo zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti, zadrževati v ujetništvu, vznemirjati ali z njimi trgovati. Prav tako se ne sme poškodovati in uničevati njihovih življenjskih prostorov (zatočišč). Za vsako kršitev so predvidene visoke kazni.

Prvi nujen korak za učinkovito izvajanje varstva netopirjev v praksi je obstoj pravne podlage, ki z zakoni in ostalimi pravnimi akti ureja in določa področje varovanja in ohranjanja netopirjev. Varstvo netopirjev v Sloveniji urejajo:

1. Slovenska zakonodaja z naslednjimi akti

– Zakon o ohranjanju narave (ZON – UBP2) (Ur.l.RS, št. 96/2004)
– Zakon o varstvu podzemnih jam (ZVPJ) (Ur.l. RS, št. 2/2004)
– Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) (Ur.l. RS, št. 98/1999, popr. 126/2003, 20/2004, 61/2006, , 14/2007, 43/2007=
– Zakon o varstvu okolja (ZVO – 1) –(Ur.l. RS, št.41/2004)
– Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Ur.l.RS, št. 46/2004, popr. 109/2004, 84/2005, 115/2007, 96/2008)
– Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur.l. RS, št. 48/2004)
– Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l.RS, št. 49/2004, popr. 110/2004, 59/2007, 43/2008)
– Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS, št. 81/2007, popr. 109/2007).
– Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur.l.RS, št. 82/2002)
– Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ) (Ur.l. RS, št. 63/1994 popr. 70/1994 popr. 23/1999, 60/1999 Odl.US: U-I-226/95, 40/2004, 95/2004-UPB1, 37/2005 Odl.US: U-I-335/02-20, 17/2006 Odl.US: U-I-192/04-16, 55/2008 (66/2008 popr.), 89/2008 Odl.US: U-I-25/07-43)

Pravni akti ter njhova dopolnila in sprememb so dostopna na spletni strani http://www.uradni-list.si/.

2. Evropska zakonodaja z naslednjimi akti

– Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Ur.l. RS 206 z dne 22.07.1992) – (The Council Directive 92/43/EEC on the Conservation of Natural Habitats and of Wild Fauna and Flora)

– “The Habitat Directive”, kjer so v prilogi II navedene vrste, za katere so bila določena tudi posebna varstvena območja – območja Natura 2000 v Sloveniji, v prilogi IV pa so vrste, ki jih je treba v interesu skupnosti strogo varovati (vsi slovenski netopirji). Zahteve te direktive sveta so delno izpolnjene z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah.

3. Ostala mednarodna zakonodaja z naslednjimi akti

– Bonska konvencija oz. Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (The Convention on the Conservation of Migratory Species of Wild Animals – CMS) (Ur. l. RS-MP 18/98, popr. 27/99; Slovenija ratificirala l. 1998) še posebej njen

-Sporazum o varstvu populacij evropskih netopirjev (Agreement on the Conservation of Bats in Europe – EUROBATS (Ur. l. RS-MP, št. 22/03; Slovenija ratificirala l. 2003).

– Bernska konvencija oz. Konvencija o ohranjanju prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (The Convention on the Conservation of European Wildlife and Natural Habitats) (Ur. l. RS 55/99, MP št. 17/99; Slovenija ratificirala l. 1999)

– Konvencija o biološki raznovrstnosti (The Convention on Biological Diversity – CBD) (Ur. l .RS, 30/96, MP št. 7/96; Slovenija ratificirala l. 1996)

– Svetovni rdeči seznam ogroženih vrst IUCN – IUCN Red List of threatened Species (Hutson in sod. 2001) mislim da je letos oktobra izšel nov – treba preveriti

Aktivnosti za ohranjanje in varstvo netopirjev v praksi

Varstveni ukrepi za ohranjanje netopirjev v praksi se izvajajo na različnih področjih. Nekateri od teh so se v Sloveniji že izvajali s strani različnih strokovnih služb (Center za kartografijo favne in flore, Zavod RS za varstvo narave…), z nekaterimi od teh pa že ima izkušnje tudi naše društvo.

2.1 Poznavanje osnovnega stanja netopirjev in redno spremljanje stanja (monitoring)
Predpogoj za uspešno varstvo in ohranjanje netopirjev v praksi je dobro poznavanje stanja razširjenosti in če je možno številčnosti netopirjev v Sloveniji (Hlad in Skoberne, 2001) ter stalno spremljanje stanja z raziskavami in rednim terenskim delom. Na podlagi takih informacij lahko opazimo kakršnekoli spremembe v številčnosti populacije neke vrste in določimo, kje bodo varstveni ukrepi učinkoviti in smiselni. Monitoring za vse vrste netopirjev se v Sloveniji izvaja po programu in z metodologijo, ki so ga predlagali Presetnik in sod. (2007), nosilec spremljanja stanja pa je Center za kartografijo favne in flore.

2.2 Splošno varstvo prehranjevalnih habitatov in drugih za netopirje pomembnih elementov v krajini
Potrebno je ohranjati npr. velike in nerazdrobljene površine gozda, stara drevesa z dupli, ekstenzivno gojene travnike, visokodebelne sadovnjake, mejice… in opuščati velik vnos pesticidov. Stremeti je potrebno k zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja, zaradi katerega se zmanjšuje številčnost in raznolikost žuželk (hrane netopirjev).

2.3 Varstvo zatočišč
Potrebno je dosledno varovanje vseh pomembnih prezimovališč (jame, rudniki, kleti gradov), kotišč na podstrehah stavb in v duplih starih dreves, parišč (mesta, kjer se parijo netopirji) in prehodnih zatočišč, preprečevati zamreženja in osvetljevanja preletalnih odprtin in zagotavljati svetovanja pri obnovah stavb.

Primeri: Ajdovska jama, Brestanica, Rihemberk.

2.4 Vzpostavljanje novih možnih zatočišč (netopirnice idr.)
Npr. s prostim dostopom na neposeljena podstrešja, ustvarjanjem špranjastih zatočišč ob fasadah ter strehah hiš, s postavljanjem netopirnic v gozdove, na stavbe…

Primer: Nameščanje netopirnic ob Ljubljanici

Kako lahko pomagam sam?

2.5 Zmanjševanje tveganja za nesreče
Pri načrtovanju infrastrukture, še posebej večjih cest in vetrnih elektrarn se je treba izogibati pomebnih življenjskih prostorov za netopirje, bližine zatočišč z večjimi gručami netopirjev.

2.6 Skrb za onemogle netopirje
Skrb za poškodovanega ali onemoglega netopirja ne prispeva bistveno k obstoječi populaciji netopirjev, je pa pomemben del pri širjenju informacij o pomenu varstva netopirjev med ljudmi.

Našel sem netopirja. Kaj naj storim?

2.7 Informiranjem in izobraževanjem najširše javnosti
Česar ne poznamo in ne cenimo, ne moremo varovati. Zato je širjenje informacij o netopirjih, njihovi ogroženosti in varstvu med vsemi starostnimi skupinami velikega pomena. Tako lahko npr. povečamo možnost pravočasnega obveščanja o prisotnosti netopirjev v stavbi in o načrtovanih obnovitvenih delih.

Primer: Evropska noč netopirjev

Literatura

Denac, K., 2003. Mortaliteta vretenčarjev na cestah Ljubljanskega barja : diplomskanaloga : univerzitetni študij = Road mortality of vertebrates on Ljubljansko barje (Slovenia): graduation thesis : university studies. Ljubljana: [K. Denac], X, 62 f., ilustr., graf. prikazi, pril.

Dietz, C., O. von Helversen & D. Nill, 2007. Die Fledermäuse Europas und Nordwestafrikas. Biologie, Kennzeichen, Gefährdung. Kosmos Verlag, Stuttgart. 399 str.

Hlad, B. & P. Skoberne (ured.), 2001. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 224 str.

Hutson, A.M., S.P. Mickleburgh & P.A. Racey (Ed.), 2001. Microchiropteran bats: global status survey and conservation action plan. IUCN/SSC Chiroptera Specialist Group. IUCN, Gland, Switzerland and Cambridge, UK. 258 str.

Kryštufek, B., P. Presetnik & A. šalamun, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Netopirji (Chiroptera) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge. (http://www.ckff.si/dokumenti/netopirji.pdf )

Presetnik, P., 2001. Varstvo netopirjev na gradu Grad na Goričkem (Predhodno poročilo o spremljanju sezonske dinamike vrst in števila netopirjev (marec 2000 – marec 2001) ter priporočila za varstvo netopirjev. Ljubljana. 36 str.

Presetnik, P., 2003. Strokovni naravovarstveni nadzor nad obnovitvenimi deli na gradu Grad na Goričkem. Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 24 str.

Presetnik, P., 2004. Monitoring stanja populacij netopirjev na gradu Rihemberk s poskusom zagotovitve zatočišča (poročilo). Naročnik: MOPE, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 37 str.

Presetnik, P., 2004. Monitoring stanja populacij netopirjev v Ajdovski jami (poročilo). Naročnik: MOPE, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 30 str.

Presetnik P., 2012. Opis prvih najdb nimfnega netopirja (Myotis alcathoe) v Sloveniji. Natura Sloveniae. 14, 1: 5–13

Presetnik P., Knapič T. 2015. First confirmations of the greater noctule bat Nyctalus lasiopterus (Schreber, 1780) presence in Slovenia after more than 85 years. Natura Sloveniae. 17, 1: 41-46

Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M., Zupančič N., Jazbec K., Žibrat U., Petrinjak A., Hudoklin A. 2009. Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije, Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenia. Miklavž na Dravskem polju, Center za kartografijo favne in flore: 152 str.

Presetnik, P., M. Podgorelec, V. Grobelnik & A. šalamun, 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev (Zaključno poročilo). Naročnik: MOP, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 251 str.

Presetnik P., Šalamun A., 2019. First records of the European free-tailed bat Tadarida teniotis (Rafinesque, 1814) in Slovenia. Natura Sloveniae 21, 1: 47–53

Rodrigues, L., L. Bach, M.-J. Dubourg-Savage, J. Goodwin & C. Harbusch, 2008. Guidelines for consideration of bats in wind farm projects. EUROBATS Publication Series No. 3 (English version). UNEP/EUROBATS Secretariat, Bonn, Germany, 51 pp.

Zagmajster, M., K. Koselj, N. Zupancic, A. Petrinjak & K. Jazbec, 2006. Bat conservation in Slovenia. In: Jones, M., O. Classen & D. Krueger (Eds.), 1991-2006 EUROBATS celebrates its 15th anniversary, str. 94-100, EUROBATS Publication Series No. 1. UNEP/EUROBATS Secretariat, Bonn, Germany

Raziskave

Svetlobno onesnaževanje – več o tem si lahko preberete na naši postrani

Pripravila: Monika Podgorelec

Dopolnila: Tea Knapič

 

Besedilo z varstveno tematiko na spletni strani je bilo pripravljeno v okviru projketa »Ne moti, netopijri spimo!«, ki ga je finančno podprl Urad vlade RS za komuniciranje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in dopolnjeno leta 2020.