Velikouhi netopir (Myotis bechsteinii)

Srednje velika vrsta netopirja, ki je vezana na dobro ohranjene strnjene, predvsem listopadne, gozdne sestoje. Že na prvi pogled ga izdajo zelo veliki uhlji in suhljat izgled. V gozdovih se tudi prehranjuje in plen spretno pobira celo z vej in listja [1, 2].

Razpoznavni znaki

Veliki uhlji, ki se med seboj na bazi ne stikajo in v mirovanju ne zlagajo, so ključen znak za razlikovanje od podobnih uhatih netopirjev (rod Plecotus). Slednji imajo uhlje, ki so na bazi med seboj zrasli [1, 2].

Zatočišča

Zatočišča najde v drevesnih duplinah in razpokah v deblu dreves, pogosto hrastov, kot alternativo pa lahko zaseda tudi netopirnice. V Sloveniji poletnih zatočišč še nismo našli. Posamezne osebke smo našli med prezimovanjem v jamah in podzemnih prostorih gradu. Za velikouhega netopirja je značilno, da njegova poletna in zimska zatočišča ležijo zgolj nekaj kilometrov narazen [1, 2].

Zanimivosti

  • Pri velikouhih netopirjih so raziskovali dinamiko pri rabi zatočišč in odkrili, da je porodniška kolonija velikouhih netopirjev razdeljena v več skupin na manjšem območju, ki menjavajo zatočišča na vsake 2–3 dni. V enem poletju lahko zasedejo tudi 50 različnih drevesnih zatočišč [3].
  • Plen med letom pobirajo s podlage, rastlinja. Plen najdejo tako kot npr. navadni netopirji po zvoku, ki ga proizvaja [4]. Pri tem so mu v pomoč tudi veliki uhlji.
  • Prehranjujejo se večinoma blizu drevesa, kjer spijo, večinoma v radiju 1 km [3].

Viri

  • [1] Dietz C., Kiefer A. 2017. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.
  • [2] Koselj K. 2009. Velikouhi netopir Myotis bechsteinii (Kuhl, 1817). V: Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 64–65.
  • [3] Steinhauser, D. 2002. Untersuchungen zur Ökologie der Mopsfledermaus, Barbastella barbastellus und der Bechsteinfledermaus, Myotis bechsteinii im Süden des Landes Brandenburg. Schriftenreihe für Landschaftspflege und Naturschutz. 71:81–98.
  • [4] Siemers B. M., Swift S. M. 2006. Differences in sensory ecology contribute to resource partitioning in the bats Myotis bechsteinii and Myotis nattereri (Chiroptera: Vespertilionidae). Behav. Ecol. Sociobiol. 59: 373–380.

Besedilo: Simon Zidar in Nika Krivec, strokovni pregled: dr. Klemen Koselj

Vse pravice pridržane. Uporaba fotografij dovoljena le ob soglasju avtorja.